|
Uvodnik - zima 2009/2010 (št. 58)
O RESNIČNOSTI, TAKI IN DRUGAČNI
Pred kratkim sem se z novinarko neke naše revije pogovarjala o nenavadnih pojavih, čudežih. Kako so možni, zakaj se nam zdijo nadnaravni, je vprašala. Ali gre pri tem za neko, nam neznano, nedoumljivo obliko energije, vrsto vibracije, morda skupek informacij, ki ga z našim umom ne razumemo? Ali se nam čudeži iz tega paralelnega, očem nevidnega sveta pokažejo prav zato, da nas spomnijo, da obstaja nekaj več, kot lahko doumemo z razumom in vidimo z očmi?
O vsem tem sem razmišljala, ko sem gledala filmski spektakel Avatar, ameriškega režiserja Jamesa Camerona. Zgodba sama je barvito črno bela. Barvita zaradi čudovitih prizorov narave in neverjetnih fantazijskih bitij, ki živijo na planetu Pandora. Črno bela je zaradi kontrasta med nasilnimi in pohlepnimi Zemljani, ki so prišli na planet, da bi ga izropali, in nenasilnimi, v harmoniji z naravo in med seboj živečimi prebivalci Pandore. Nastopa tudi peščica plemenitih Zemljanov, a brez glavnega junaka jim njihova plemenitost ne bi bila dovolj. Tudi brez ljubezenske zgodbe ne gre. Zemljan, ki se preobrazi v svojega "avatarja" - Pandorjanca, in domorodka se zaljubita. "Happy end?" Naj to razkrije ogled filma, če se boste odločili zanj.
Kritiki niso spregledali podobnosti med Pandorjanci in prvotnimi naseljenci Amerike na eni ter osvajalskimi prišleki s Hernandom Cortezom na čelu, ki so lačni bogastev prišli s stare celine, na drugi strani. Očiten je tudi klic k ekološki ozaveščenosti in opozorilo glede brutalnosti nesmiselne vojaške moči, s katero upravljajo ljudje danes. Predvsem pa je film od začetka do konca poln znanstvene fantastike. Eni mu pravijo kar pravljica za odrasle. Pravljica zato, ker ni resničen. Vendar pa najbolj prefinjen del njegove fantastike trka na vrata paralelnega, čudežnega sveta, k i ni daleč od resničnosti. V njem se razodevajo svetloba v bitjih narave in ljudeh, fizična lahnost, skoraj že breztežnost, premagovanje omejitev časa, prostora, oblike in smrtnosti fizičnega telesa. Prizori tega sveta na meji med fizičnim in notranjimi svetovi so za subtilnega gledalca najlepši.
Predstavljajte se, da bi živeli v dvodimenzionalnem svetu - takem, kot je na tem listu papirja.
[Preberite uvodnik v celoti] |