|
|
Uvodnik - jesen 2009 (št. 57) ČAŠČENJE ŽIVLJENJA V tokratnem uvodniku želimo nanizati nekaj misli Alberta Schweitzerja, enega največjih humanistov 20. stoletja. Bil je filozof, teolog, vrhunski glasbenik in zdravnik, ki je svoje življenje posvetil služenju ljudem, predvsem v Afriki, kjer je deloval kot zdravnik. Zgradil je bolnišnico, v kateri se je od njegovega prihoda v Afriko pa do njegove smrti zdravilo več kot milijon in pol bolnikov. Njegovo bogato življenje je spremljala glasba - bil je izjemen organist, ki mu je bil od vseh skladateljev najbolj ljub Bach. Njegovo igranje Bacha je dostopno in posneto, danes ga lahko najdemo tudi na cd-jih. Njegov življenjski nazor je globoko človekoljuben, sam ga je poimenoval čaščenje življenja. Z njim je izrazil svoje najgloblje prepričanje, ki izvira iz jasne zavesti o povezanosti vsega, iz prepoznanja, da je vsaka oblika življenja sveta in jo je potrebno spoštovati in ceniti. "Živimo le v solidarnosti z drugimi življenji," je napisal. Odlomek iz knjižice o njem avtorja Jamesa Bentleya (zbirka Veliki ljudje za boljši svet Mohorjeve družbe) pravi: Misel o čaščenju življenja je Albert Schweitzer izdelal septembra 1915, ko je plul po reki Ogowe. "Proti koncu tretjega dne, ko je sonce ravno zahajalo in smo si ravno utirali pot skozi čredo povodnih konjev, mi je, ne da bi bil mislil na to in ne da bi ta izraz že kdaj prej slišal, skozi misli priplaval izraz čaščenje življenja." Naenkrat se je zavedel, da je največje dobro ohranjati življenje in ga spodbujati h kar največjemu razvoju. Največje zlo pa je življenje uničevati, ga zatirati, raniti in mu preprečevati razvoj. Trdil je, da je vsako življenje, prav vsako, sveto in da postanemo dostojna bitja šele, ko to zares spoznamo. Na tem je temeljila vsa njegova življenjska filozofija. Porodila se je iz pristnega sočutja, iz spoznanja, ki ga je živel, kar je dokazoval z vsem svojim delovanjem. Leta 1953 je dobil Nobelovo nagrado za mir.
|
Soutripanje (Online) ISSN 1581-0135 |
 |