ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

Glo-ba-li-za-ci-ja

Globalizacija je slaba. Globalizacija je dobra. Oboje je res. Odvisno od tega, kako jo razumemo.

V povezavi s srečanji voditeljev držav G-8 (sedem materialno najbogatejših držav + Rusija) pomeni globalizacija predvsem eno, globalno tržišče. Ali če smo natančnejši 'rastočo integracijo svetovnih ekonomij preko trgovine in investicij' (definicija mednarodnega monetarnega sklada).

V praksi to pomeni predvsem ustvarjanje pogojev za izvoz potrošništva iz 'razvitega' dela sveta v 'nerazviti' del. Pa smo zopet pri potrošništvu. Je to res tako zelo slabo? Kaj to sploh je? Pragmatično načelo potrošniško najrazvitejše države, ZDA, je na primer: "Dokler žvenkljajo cekini je vse dobro." To velja tako za industrijo, ki ji 'cekini' pomenijo moč in kapital, ki ga vlaga v svoj obstoj in širitev kot tudi za posameznika, ki mu 'cekini' pomenijo predvsem najkrajšo pot za zadovoljevanje najrazličnejših želja. In teh nikoli ne zmanjka. Zadovoljevanje želja je kot sod brez dna, saj je njihov učinek bolj ali manj kratkotrajen (novi čevlji nas zadovoljijo za nekaj dni, nov hladilnik morda za nekaj tednov, avto pa do naslednjega novega modela). Tistih globokih potreb človeka (po ljubezni, vključenosti, varnosti) pa se morda le dotaknejo, izpolnjujejo jih pa ne. Neizpolnjevanje bistvenih potreb človeka pa je osnovno gonilo potrošništva.

Danijel Rebolj

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.