VSEBINA

Agriglifi

SKRIVNOST LIKOV V ŽITU

"Lepši in privlačnejši so, kot sem si najprej mislil. Priznati moram, da so me povsem prevzeli," pravi dr. Colin Andrews, inženir elektrotehnike, ki skupaj s kolegom Patom Delgadom in drugimi sodelavci že več kot petnajst let sistematično raziskuje in proučuje pojav likov v žitu, tako imenovanih agriglifov. Svoja dolgoletna spoznanja so strnili v privlačno napisani knjigi Krožni dokazi (Circular Evidence) in Žitni krogi - najnovejši dokazi (Crop Circles - The Latest Evidence, London, 1989).

Kaj so agriglifi?

Agriglifi so vzorci različnih oblik, ki se že nekaj desetletij pojavljajo na žitnih poljih po vsem svetu: od Amerike, Kanade, Avstralije, Brazilije, Bolgarije, Irske, Italije do Japonske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Rusije in Turčije. Najpogosteje se pojavljajo v Angliji. Samo na žitnih poljih južne Anglije so od leta 1978 do danes odkrili več kot 2000 preprostih krogov, keltskih križev in drugih likov. Leta 1990 so se pojavili oglati vzorci, trikotniki, ovali in "insekti", veliki kot nogometna igrišča. Eden najbolj skrivnostnih agriglifov se je pojavil avgusta leta 1991 na polju pri kraju Ickleton blizu znamenite univerze Cambridge. Gre za osupljivo grafično podobo Mandelbrotove množice, ki je eden od najbolj zapletenih geometrijskih likov v matematiki. Agriglifi, ki se pojavljajo v zadnjem letu ali dveh, so izredno kompleksni.

Astronoma, fizika in matematika dr. Geralda S. Hawkinsa, ki se je prav tako ukvarjal z raziskovanjem fenomena likov v žitu, je pritegnila neverjetna geometrijska natančnost določenega tipa vzorcev v žitu v zadnjih letih. Ko si je ogledoval fotografije agriglifov v Andrewsovi in Delgadovi knjigi, je s pomočjo analize in statističnih meritev prišel do zaključka o razmerjih evklidske geometrije v likih. "V enem primeru je šlo za razmerja med premeri krogov v vzorcu, v drugem sem vzel razmerja med površinami likov. Razmerja, do katerih sem prišel, kot na primer 3/2, 5/4, 9/8, so vzbudila mojo pozornost, saj v teh razmerjih naraščajo toni v tonski durovski lestvici oziroma njihove frekvence (1, 9/8, 5/4, 3/2, 5/3, 15/8, 2). Od 18 vzorcev, na katerih je opravil meritve, jih je 11 ustrezalo diatoničnemu razmerju v glasbi. "Verjetnost, da bi tak vzorec nastal naključno, je 1 proti 25000 ," pravi Hawkins. Glede drugih tipov vzorcev agriglifov poimenovanih "piktogrami" in "insektogrami", ne ve, kam bi jih uvrstil. "Moč števil, razmerij in geometrijskih teoremov je matematično dokazljiva, drugačni vzorci pa zahtevajo drugačen, mogoče bolj umetniški in celovit pristop pri raziskovanju," meni Hawkins.

Barbara Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.