VSEBINA

10 let

Uvodnik Poletje 2005 (št. 40)

UVODNIK 40

Minilo je 40 Soutripanj. In skupaj z njimi 10 let. Kar dolga, vendar lepa in zaokrožena doba našega pisanja in oblikovanja revije. Ravno pravšnja priložnost, da potegnemo vmesno črto in si pobližje ogledamo rezultat. Se zamislimo. Se ustavimo in si ogledamo razgled. In ta razgled želimo ponuditi vam, ki "nas" vsa ta leta berete, in tudi vam, ki ste "nas" ravno začeli.

Soutripanje ima svoj poseben namen. Iz tega namena je nekoč - celo 13 let nazaj, ne le 10, začelo Soutripanje poganjati svoje stebelce. Namen je - pisati o stvareh, ki so pomembne za življenje vsakega človeka. Ki so morda nenavadne, se na prvi pogled ne ujemajo s paradigmo trenutnega sveta (10 let nazaj še prav posebej ne), ki drezajo in presegajo meje znanega in ki človeka vodijo navznoter. Da tisto, kar je abstraktno in zakrito - pa vendar vsepričujoče, postane bolj znano in prepoznano in tudi pravilno povezano z zunanjim vsakodnevnim življenjem. Da se naša identiteta poglobi do samega izvora in da tudi sama smrt postane le mejnik, onkraj katerega je še mogoče raziskovati in odkrivati življenje. Skozi članke smo želeli osvetljevati bistvo, razširjati obzorje. Odpirati novo, podpreti dobro. Se spraševati in loviti ravnovesje v tem spremenljivem, vendar bogatem svetu. Želeli smo pisati o stvareh, ki se dotikajo vsakega človeka, ne glede na to, kako zadovoljno ali nezadovoljno življenje trenutno živi. Te vsebine so - po naši presoji - bistvene za kvalitetno in poglobljeno življenje in vendar tako zelo brez vpijočega, kričečega blišča. V njihovem ozadju je posebna notranja duhovna svežina življenja, ki nikoli ne zamre, pa če so oblaki še tako težki in temni. So izvir žive vode, ki ga preraste grmičevje, zakrivajo skale in ima videz nedostopnega in skritega. To je notranja vizija, ki nas ustvarjalce vedno znova navdihne in prepriča, da ima pisanje smisel, pa čeprav veš, da si o nečem že velikokrat pisal. Za nas je to vizija, ki prinaša vedenje o nečem izjemno plemenitem, kar čaka vsakega človeka, ki je šel na pot, da bi nekoč premagal svoje šibkosti, spoznal sebe in postal to, kar zares je.

V tem namenu je naša barka plula skozi jasne in sončne dni, pa tudi nevihtne, nihala sem in tja ter križarila mimo čeri. Pričakujemo, da bomo v bodoče pluli po svetlih in mirnih vodah in da bomo prinašali svetle misli med vas. Veseli smo, kadar slišimo, da vam je všeč, kar pišemo in da vas navdihuje. Tako se naš namen zaokroži in dopolni. Nekaj vaših vtisov nas je še prav posebej spodbudilo, zato jih objavljamo in se zahvaljujemo zanje.

Ta številka, ki je pred vami, je torej jubilejna. Z njo želimo obeležiti 10-letno delo, ki je za nami. Zato je dvojna - kar pomeni, da ima 72 strani. Obilna. Je ekstrakt štiridesetih številk. Ko smo jo pripravljali, smo imeli težko delo. Kaj z bogato obložene mize vzeti in položiti na majcen krožniček? Zanimivih tem in člankov je veliko, po kakšnem ključu izbirati? Karkoli smo izbrali, nismo bili zadovoljni, ker je veliko dobrega ostalo zunaj. Navsezadnje smo se morali odločiti. In tako je sedaj pred vami in upamo, da vam bo prebiranje v veselje in v utrinek preteklosti. S tem lahko zapremo ena vrata in vstopimo skozi nova.

v imenu uredništva
Nataša Zorc

Pozno v noč sem z velikim veseljem listala vaše revije in ugotovila, da jih bom sicer lahko hitro "prebrala", da pa so stvari v njih predstavljene tako lepo in globoko, da bom ob člankih notranje rasla še več let - vsakič bom v prebranem našla novo sporočilo. Pred kratkim sem imela čudovito priložnost v živo spoznati nekatere ustvarjalce vaše revije in zato vem, da so vsi prispevki pisani res iz srca in z željo, da bi širili luč v ljudeh. Iskrena pohvala vsem avtorjem!
Mojca

Odlična revija, lahko bi izšla večkrat!
Bona

Slučajno sem odkrila stran, kjer imate na internetu predstavljene revije. Sprva se mi ni zdelo nič posebnega, ampak ko sem začela brati naslove in članke, moram priznati, da ste super! Res! Končno revija, ki jo z veseljem berem in si s tem napolnim "baterije". Še tako naprej!
Sončica

Odkar prebiram vašo revijo, se mi ponovno odpira svet, za katerega sem slutila, da je tu nekje.
Mika