VSEBINA

ZAČNIMO IN KONČAJMO DAN S SPREHODOM PO VRTU

Ljudje in rastline

Ljudje se že od nekdaj radi obkrožamo z rastlinami. Začelo se je z nabiranjem različnih užitnih rastlin, ki smo jih jemali iz njihovega naravnega okolja in sadili v bližino bivališč. Kasneje smo ugotovili, da rastline niso samo koristne, temveč tudi lepe. Po lastnih zamislih smo jih začeli razporejati po obdelovalnih površinah zato, da smo lahko ves čas občudovali barvitost cvetov, dostojanstvenost dreves, razposajenost grmičkov in opojnost dišečih cvetov. Tako se je začel oblikovati odnos med rastlino in človekom.

Skozi stoletja smo se učili živeti z rastlinami, preučevali smo jih in odkrivali njihovo uporabno vrednost (prehrana, zdravilnost, okrasnost). Z odbiranjem in križanji smo ustvarili sortno pestrost, ki smo ji danes priča. V rastlinskem svetu pa je še ogromno neizpete harmonije, ki ji lahko pomagamo, da se izrazi. Vsakdo, ki želi 'živeti' z rastlinami ali sproščati vsakodnevne napetosti z neposrednim stikom z zemljo, lahko poskusi vključiti ta vidik v svoje življenje. Mnogo je možnosti za izražanje 'vrtičkarskega duha', ki biva v nas: mini vrt na balkonu, skalnjak ob dovozu pred hišo, skrivnostni atrijski vrt, rastlinjak, cvetlične grede, ki obdajajo hišo, sadni vrt, vodni vrt ob vrtni uti, zelenjavni vrt za hišo, zimski vrt, zeliščni vrt v lončkih na terasi, vrt na strehi. Rastline komaj čakajo, da osmislijo prostor, ki ga niso naselile hiše, ceste in poti.

Domač vrt

V domačem vrtu preživimo veliko prostega časa. Služi nam kot kotiček za branje, igro, sprostitev, rekreacijo ... Lahko pa je to prostor srečevanja z naravo in priložnost, da sodelujemo z njo. Ker se želimo tam, kjer bivamo, dobro počutiti, domač vrt oblikujmo po svojih potrebah in predstavah. Za začetek nam bodo v pomoč koristni nasveti, ki so zbrani na policah knjigarn in knjižnic. Tudi kakšen sosedov namig ali posvet z znancem, ki že ima nekaj izkušenj z vrtnarjenjem, ne bo odveč. Najplodnejši pa bo lasten trud, ki bo prinesel nove izzive, ko bomo razvili nekaj občutka za delo z rastlinami.

Prostorček okoli hiše lahko bogato barvno opremimo. Poselimo ga z živahnimi grmovnicami, dišečimi zelišči, sočnim jagodičjem in sadnim drevjem, zelenjavnimi gredicami . V njem bodo našle svoj prostor pod soncem tudi drobne živalce. Pri tem poskušajmo pogumno izživeti svojo kreativnost. To bo prineslo nove energije v naše okolje in nas malo drugače povezalo z življenjem. Vključimo vsa bitja, ki gradijo naš vrt. Kako to storimo? Doživimo jih z vsemi čuti. Prisluhnimo pretakanju rastlinskih sokov; opazujmo travne bilke in ptice, ki se pasejo med njimi po popoldanski nevihti; vonjajmo poletni veter; dotikajmo se zemlje in skorje dreves; poskusimo jutranjo roso z jagod ... Dovolimo, da se nas vsa ta bitja dotaknejo. Mogoče se odzovejo in nam zaupajo kakšen koristen nasvet. Pogovarjajmo se z njimi na način, ki nam je blizu.

Spremljajmo dnevne, mesečne in letne spremembe na vrtu, da navežemo stik z ritmom rastlin. Tako se največ naučimo o njihovih potrebah in jim lažje omogočamo optimalne pogoje za življenje. Vrt je spreminjajoče se bitje, ki se razvija in raste vzporedno z našimi izkušnjami. Na sebi lasten način in v sodelovanju z nami. Prostor, kjer smo redno prisotni, nam pomagajo vzdrževati bitja (deve), ki nadaljujejo naša vrtna opravila. Posnemajo nas in živahno poskakujejo med rastlinami ter jih vzpodbujajo k izražanju notranje popolnosti. Zato ne pozabimo, da se vse, kar delamo, predvsem pa način, kako delamo, vtisne v prostor. Preko vrta se obračamo v svet, povezujemo se z okoljem in vključujemo v ritem Zemlje, ki nam daje okvire za bivanje. Če obdelujemo vrt z občutkom, odprtostjo in primernim znanjem, pomeni, da smo ga 'posvojili' in sprejeli del odgovornosti za širši prostor. Za takšen odnos pa sta potrebni ljubezen in vztrajnost. Ljubezen, ki je potrpežljivost spoštovanja vseh bitij, s katerimi si delimo planet. Potem se radostno in mirneje odzivamo na hitrost življenja, ki nam vedno postreže z izzivi.

Poletje in vrt

Poleti nas vrt razvaja z razno zelenjavo, ki nam vitaminsko bogati jedilnik. Že od maja se lahko sladkamo s češnjami, od junija dalje z ameriškimi borovnicami, malinami, ribezom, kosmuljami in plodovi joste ter z marelicami, breskvami in višnjami. Julija začnejo zoreti slive, nektarine, robide, avgusta še češplje, lešniki in mandlji. Potem obrodijo mnoge zgodnje sorte hrušk in jabolk, jagode, razna zelišča in še mnogo je rastlin, ki najdejo prostor na vrtu. Poln je cvetja, ki ga nabiramo, da prenesemo poletno vzdušje v stanovanje. Brez strahu režimo cvetje za v vaze, ker to pospešuje razvoj novih brstov in večji razcvet (predvsem grmovnic). Dobro jim dene, če redno odstranjujemo odcvetele cvetove, sicer tvorijo semena, za kar rastlina porabi veliko moči in hrane ter manj časa cveti. Najboljši čas za rezanje je zjutraj in zvečer.

Tudi mi smo čez poletje aktivni na vrtu. Kosimo trato, v daljšem sušnem obdobju ne prenizko, ker bi se sicer prehitro posušila. Negujemo zelenjavne, cvetlične in zeliščne grede. Lotimo se razmnoževanja rastlin z zelenimi potaknjenci ali pa v avgustu in septembru poskusimo s cepljenjem (okulacija na speče oko). S sadnega drevja odstranjujemo slabotne, nerazvite, deformirane plodiče in tiste v zasenčenem delu krošnje. Z redčenjem dobimo večje, lepše obarvane in okusnejše plodove, obenem pa se izognemo izmenični rodnosti in odpadanju plodov zaradi preobremenitve tik pred obiranjem.

Predvsem pa nas poletna vročina zaposluje z zalivanjem. Zaradi vedno večjega pomanjkanja vode si lahko umislimo sistem, ki zbira padavinsko vodo v zbiralnik, od koder jemljemo vodo za zalivanje. Ta voda je primernejša za rastline kot pa tista iz mestnega vodovoda. Marsikje zalivamo z vodo iz dvoriščnih vodnjakov. To je voda iz podtalja, kjer so zaloge pitne vode, katere je potrebno varovati. Če v času opozarjanja, da naj ne peremo avtomobilov in zalivamo vrtov (zaradi dolgotrajne suše in nevarnosti pomanjkanja vode), uporabljamo to vodo, v resnici zalivamo s 'skupno vodo'.

Mnogi vrtove vse prevečkrat in prekomerno zalivamo. S tem uničimo strukturo tal, ki že ob manjši suši razpokajo, izpiramo hranilne snovi, zmanjšujemo odpornost rastlin na bolezni in povečujemo nevarnost prekomernega razvoja škodljivcev. Priporočljivo je, da enkrat temeljito zalijemo, da voda prodre globoko v tla. Če vsakodnevno površinsko rosimo, so izgube vode večje zaradi sprotnega izhlapevanja v poletni vročini. Poleg tega povzročimo tudi to, da se korenine razrastejo samo v zgornjih plasteh tal. Takšne, slabše ukoreninjene rastline lahko odmrejo že ob manjšem pomanjkanju vode. Če pretiravamo, jih praktično 'navadimo' na zalivanje in prikrajšamo za naraven razvoj koreninskega sistema, ki je značilen za posamezne rastlinske vrste. Pri preveliki vlagi se rast korenin celo popolnoma ustavi. V globokih, prepustnih, zračnih tleh pa se nemoteno razvijajo v vseh smereh. Na sušnih območjih poženejo (predvsem drevesa, lahko pa tudi manjše rastline) nekaj sesalnih korenin, ki prodirajo več metrov v globlje talne plasti. Rastline torej imajo mehanizme, ki poskrbijo za preživetje. Čim bolj poznamo njihove naravne potrebe, tem bolj pravilno se lahko odzivamo v različnih situacijah. Sušo lahko nekoliko omilimo, če gredice zastiramo (pokrijemo tla okoli rastlin s slamo, listjem, pokošeno travo). Zastirka bo pomagala ohranjati vlago in zmanjšala zapleveljenost. Po obilnem dežju jo je potrebno odstraniti, da se pod njo polži ne razmnožijo preveč.

Stoletne izkušnje vrtnarjev in kmetovalcev so pokazale, da na življenjske procese rastlin (kaljenje, koreninjenje, cvetenje, rast, zorenje) vplivajo kozmične sile preko gibanja sonca, lune in planetov skozi ozvezdja zodiaka. Tako posredujejo svoje sile prek elementov zraka, vode, zemlje in ognja. Ustvarjajo dnevi ritem, ritem letnih časov in lunin ritem (še posebej vpliva na rastline s svojimi menami), ki so ga izoblikovali v lunin setveni koledar, kjer so vrtna opravila razdeljena na dneve za korenine (zemlja: kozorog, bik, devica), liste (voda: ribi, rak, škorpijon), cvet (zrak: dvojčka, tehtnica, vodnar), plod (ogenj: strelec, oven, lev) in seme (ogenj: lev). Zalivati je najbolje v dneh, ko je luna v enem od vodnih znamenj. Voda se takrat bolje vpije v zemljo. Rastline v tem času zadržijo več vlage in tako laže zdržijo do naslednjega zalivanja. Ni primerno zalivati v dneh, ko je luna v zračnih znamenjih, ker je tedaj velika možnost, da se na rastlinah razmnožijo škodljivci. Nekatere raziskave kažejo, da rastline praktično ne potrebujejo zalivanja, razen pri sajenju, gojenju v rastlinjaku in pa travnati posevki, ker seme leži na zemlji. Kljub temu dajejo tudi v sušnih letih dobre pridelke.

Dopoldne zemlja izdihuje, popoldne pa vdihuje. Sile tečejo zjutraj iz zemlje navzgor, v zgornje dele rastline in v zrak, popoldne in zvečer pa k spodnjim delom rastline in v zemljo. Če želimo spraviti vlago v zemljo (v času suše), okopavamo proti večeru ob dnevih za list in korenino. Če je zemlja preveč vlažna, pa okopavamo zjutraj, tako da lahko vlago izdihuje. Okopavamo zgornje 3 cm, da dobimo sloj rahle zemlje, katere naloga je uravnavanje vlage. To lahko preizkusimo na svojem vrtu že letošnje poletje in prihranimo nekaj vode ter doprinesemo k sonaravnemu bivanju na planetu.

Začnimo in končajmo dan s sprehodom po vrtu

Bosi. Zjutraj nam rosa objame stopala in nas poveže z zemeljskim tokom, prizemlji in pripravi na izkušnje novega dne. Zvečer pa vsa teža vtisov leze iz nas v zemljo; takšni potem lažje utonemo v sen.

Po posebej napornem delavniku, se lahko s 'polno glavo' zatečemo pod kakšno drevo (npr. brezo) in dopustimo, da nam veje nežno sežejo v auro, jo razrahljajo in razpletejo nagrmadene misli. V zavetju zelenih kotičkov globlje zadihamo. V nas se naseli pomirjujoča počasnost in za trenutek se pogreznemo v večnost.

Večnost, kjer je še en vrt

Ko je Mali princ udomačil vrtnico in postal odgovoren zanjo, je vedel, da je treba gledati s srcem . Poglejmo s srcem. In videli bomo prostrana rastišča najlepših cvetov na svetu. To so notranji vrtovi. S kipečimi cvetovi, ki plavajo v skrivnostni lepoti. Vsak na svoj način iz dišečih niti tiho plete mrežo, v katero se slej ko prej ujamemo.

Podarimo kdaj komu vonj po lepoti, ujet v šopek cvetja z naših gredic .

Mateja Senica